Jer 7 | SloChraska | STEP | Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda , govoreč:

Jeremiah 7

7. Poglavje

1 Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, govoreč: 2 Stopi med vrata hiše Gospodove in oznanjaj tam besedo to in reci: Poslušajte besedo Gospodovo, vsi Judovci, ki greste noter skozi ta vrata molit Gospoda. 3 Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Dobra naredite svoja pota in dejanja, pa storim, da boste prebivali v tem kraju. 4 Ne zanašajte se na lažnive besede, govoreč: Tempelj Jehove, tempelj Jehove, tempelj Jehove je to! 5 Zakaj če res dobra naredite svoja pota in dejanja, če boste resnobno delali pravico med možem in možem, 6 če tujca, sirote in vdove ne boste tlačili in nedolžne krvi ne prelivali v tem kraju, tudi za tujimi bogovi ne hodili v svojo nesrečo: 7 storim, da boste prebival v tem kraju, v deželi, ki sem jo dal očetom vašim, od veka do veka. 8 Glejte, zanašate se na lažnive besede, ki ne morejo nič koristiti. 9 Hočete li krasti, ubijati in prešeštvovati ter prisegati po krivem in kaditi Baalu pa hoditi za tujimi bogovi, ki jih ne poznate? 10 pa boste prišli in stopili predme v tej hiši, ki se imenuje po mojem imenu, in porečete: Rešeni smo! da bi mogli uganjati vse te gnusobe? 11 Je li ta hiša, ki je imenovana po mojem imenu, postala v vaših očeh jama razbojnikov? Tudi jaz, glejte, sem videl to, govori Gospod. 12 Pojdite pa, pravim, v moj kraj, ki je bil v Silu, kjer sem bil storil, da je prvič prebivalo ondi ime moje, in glejte, kaj sem mu storil zavoljo hudobnosti ljudstva svojega Izraela! 13 In sedaj, ker ste delali vsa tista dejanja, govori Gospod, in ko sem vam govoril od ranega jutra in neprenehoma, a niste poslušali, in sem vas klical, a niste odgovorili: 14 zato storim tej hiši, ki se imenuje po mojem imenu, na katero se vi zanašate, in temu kraju, ki sem ga dal vam in očetom vašim, kakor sem storil Silu. 15 In zavržem vas izpred obličja svojega, kakor sem zavrgel vse brate vaše, vse seme Efraimovo. 16 Ti torej ne prosi za to ljudstvo in ne povzdiguj vpitja, ne prošnje zanje in ne posreduj pred menoj; kajti nikakor bi te ne poslušal. 17 Ali ne vidiš, kaj delajo oni v mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih? 18 Otroci pobirajo drva in očetje zažigajo ogenj in žene gnetejo testo, da narede kolače kraljici nebeški in da darujejo pitne daritve drugim bogovom, da me dražijo. 19 Ali je zoper mene, ko delajo zdražbo? govori Gospod; ni li zoper nje same, v osramočenje njih obličja? 20 Zato pravi tako Gospod Jehova: Glej, jeza moja in srditost moja se razlije nad to mesto, nad ljudi in nad živino, nad drevje na polju in nad sad zemlje; in gorela bo in ne ugasne. 21 Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Žgalne daritve svoje pridenite žrtvam svojim in jejte meso. 22 Kajti nisem govoril z očeti vašimi in nisem jim zapovedal tisti dan, ko sem jih izpeljal iz dežele Egiptovske, o žgalnih daritvah in žrtvah; 23 ampak to sem jim zapovedal, govoreč: Poslušajte glas moj, in bodem vaš Bog in vi mi bodete ljudstvo; in hodite po vsem tistem potu, ki vam ga bom ukazal, da bi se vam dobro godilo. 24 Ali niso poslušali in niso nagnili ušesa svojega, temuč hodili so po lastnih sklepih, po trmi hudobnega srca svojega; obrnili so mi hrbet in ne obličja. 25 Od dne, ko so bili odšli očetje vaši iz dežele Egiptovske, prav do tega dne sem pošiljal k vam vse hlapce svoje proroke vsak dan zgodaj zjutraj in neprenehoma; 26 vendar me niso poslušali in niso nagnili ušesa svojega, ampak bili so trdovratni, huje so delali nego njih očetje. 27 In ko govoriš pred njimi vse te besede, te tudi ne poslušajo, in ko jih kličeš, ti ne odgovarjajo. 28 Zatorej jim porečeš: To je narod, ki ne posluša glasu Gospoda, svojega Boga, in ne sprejema nauka; konec je zvestobi in iztrebljena je iz njih ust. 29 Ostrizi si lase, hči sionska, in vrzi jih stran in na golih višinah zaženi žalovanje, ker je Gospod zavrgel in zapustil rod, ki se mu srdi. 30 Kajti sinovi Judovi so storili, kar je hudo v mojih očeh, govori Gospod; postavili so gnusobe svoje v hišo, ki se imenuje po mojem imenu, da jo oskrunijo. 31 In sezidali so višave Tofetu, ki je v dolini sinu Hinomovega, da bi žgali na ognju sinove in hčere svoje, česar nisem bil zapovedal in mi ni bilo prišlo na misel. 32 Zatorej, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko se ne bo več dejalo Tofet, ne dolina sinu Hinomovega, marveč Dolina moritve, in bodo pokopavali v Tofetu, ker drugje ne bode prostora. 33 In mrliči tega ljudstva bodo paša ptičem izpod neba in zemeljskim zverem, in nihče jih ne bo plašil. 34 Tedaj storim, da potihne v mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih glas veselja in glas radosti, glas ženina in glas neveste, zakaj razdejana bo ta dežela.